Cham '11

Že nekaj let zapovrstjo organizira GRS v poletnem času avtobusni prevoz v Chamonix, Francija. Tudi tokrat se nas je zbrala pisana druščina. Želje in načrti so se precej razlikovali. Nekateri so želeli narediti pristop na katerega izmed številnih vrhov, drugi so bili bolj plezalno razpoloženi in željni novih podvigov in dogodivščin. V tej množici sva se znašla tudi s soplezalcem Matejem Balažicem. Najini načrti so že od začetka bili nekoliko drugačni. Ostali so imeli apartmaje v mestu Chamonix za prijetno pribežališče. Midva sva načrtovala ves teden prebiti na gori, natančneje, šotor sva nameravala postaviti na ledeniku.

Prihod

Po prihodu v Chamonix sva bila prva, ki sta se poslovila od skupine. Ostali so še morali počakati nekaj ur, da so dobili ključe od apartmajev. Dobra stran najinega apartmaja je, da le ta nima ključa. Torej kar pot pod noge.

V vročici betona nase navlečeva zimsko opremo, oprtava nahrbtnike, v katerih je vse za preživetje na gori za teden dni, ter se napotiva proti gondoli. V pičlih nekaj minutah se z gondolo dvigneva za dobra dva kilometra na Aiguille du Midi. Sedaj se bo začelo zares. Spustiva se po ozkem grebenu, kateri vodi na sedlo. Greben sva nato prehodila še enkrat, saj je imel Matej opremo v dveh nahrbtnikih. Hoja po tako ošiljenem grebenu pa ne gre jemati tako zlahka. Na ledeniku Vallee Blanche se nato znajdeva kot bi trenil. Naletiva na že pripravljeno mesto za šotor, tako se nama ni potrebno pretirano ukvarjati s pripravo prostora. Na hitro postaviva šotor, da nama ostane še dovolj časa uvodno turo.

Aktivnosti

Že ob odhodu iz Slovenije smo bili seznanjeni, da je vremenska napoved bolj slaba. Upali smo na zmotljivost vremenarjev. Žal se je napoved potem pokazala za precej pravilno. V tednu dni smo imeli zgolj en dan lepega vremena. En dan je ves dan snežilo z dežjem. Za ostale dni pa je veljala zgodnja ura. Popoldne se je vreme praviloma skisalo. Včasih je to bila zgolj megla, drugič močan veter, tudi sneženje je prišlo vmes. Najini prvotni cilji so zajemali celodnevne plezalne ture v kopni skali. Na začetku sva še upala na izboljšanje in vztrajala pri teh ciljih. Čez čas sva cilje opustila in se posluževala zgolj kratkih ter lažjim smerem.

Prva taka smer je bila grebensko prečenje Cosmiques. Le tega sva naredila še isti dan prihoda. Pozna ura vstopa je botrovala, da v smeri ni bilo gneče. To pa je botrovalo temu, da sva ubirala lastne izpeljanke prečenja. Zaključna poč, ki predstavlja ključni del prečenja mi je ušla iz vida. Tako sem zašel preveč na desno, ter se spoprijel z zajedo, ki je na začetku še dobro obetala. Zgoraj se je zajeda spremenila v strmo ploščo, katera se je zaključila s previsom. V moje veliko olajšanje sta tam tičala tudi dva svedrovca. Vendar se je bilo potrebno najprej prebiti do njiju. Z derezami na nogah se mi je uspelo prebiti na zgornje snežišče tik pred postajo gondole.

Naslednji dan sva nameravala splezati slap Chere. Ob prihodu, je v njem že visela pisana druščina plezalcev. Raje se odločiva za aklimatizacijsko turo na Mont Blanc de Tacul. Vreme kaj drugega kot lažje pristope ni dopuščalo. Tudi tukaj j ešlo za las, saj se je vidljivost v megli in vetru precej poslabšala. Nekako se vendarle prebijeva na vrh, kateri na vrhu postreže z nekaj plezanja po skalah. Ob prihodu nazaj do šotora je bila že dokaj pozna ura, vendar se je vreme nekoliko izboljšalo. Odločiva se, da poskusiva s slapom v katerem je bila zjutraj gneča. Sedaj sva seveda sama. Lednih razmer kar ne bi mogel prehvaliti. Vse bi se pri tem tudi končalo, če ne bi začelo snežiti. Vso babje pšeno, ki se ga je nabralo na zgornjih pobočjih, je bilo speljano točno v najin slap. Nisem veliko razmišljal, ko sem se odločil za sestop.

Naslednjega dne se staneva še bolj zgodaj. Kljub temu je v slapu že nekaj navez. Po prihodu na prvo sidrišče prideva do zaključka, da vse traja preveč dolgo. Za tako (ne)zahteven slap, enostavno nameščajo preveč vmesnega varovanja. Ponovno se odločiva za umik, saj nama je smerca predstavljala le mašilo pred skalno turo. Za uvod izbereva smer Gervasutti v steni Eperon des Cosmiques. Pod steno je manjša ledeniška razpoka, na srečo pa tudi snežni most. Originalen vstop v smer mi ni všeč, saj je ves čas izpostavljen padajočemu kamenju. Namesto tega ubereva bližnjico preko zajed na desni. V nadaljevanju je smer prava poslastica. Spodnjem delu je potrebno preplezati dve strehi, kateri ne predstavljata večjih težav. V zgornjem delu samo slediš razpoki do vrha. Sestop je udoben spust po vrvi nazaj na vstop.

V tretje nama je nato vendarle uspelo splezati slap Chere. Ta dan sva bila prva. Izmed meni znanih slapov, je to eden najbolj šolskih primerov slapu. Zaradi množičnosti plezanja se preko ključnega dela slapu razteza sistem poličk. Zgornji, lažji del pa je bolj kondicijske težavnosti, kakor tehnične. Za zaplet so poskrbeli plezalci, ki so plezali za nama in se jim je nekako uspelo zamotati v najine vrvi. Z dodatnimi vrvnimi manevri, se je Mateju uspelo izvit iz tega oprijema vrvi. Za ta dan je bilo še dovolj časa in vremenskih razmer za prečenje grebena Lachenal. V celotnem grebenu je plezalsko omembe vredno le zadnji skok na vrh Lachenala.

Po celodnevnem snežnem metežu se zbudiva v umito jutro. Zaradi novozapadlega snega se odločiva za varno možnost, ter za ponovno prečenje grebena Cosmiques. Tega tako ali tako še nisva v celoti splezala po uradnem poteku. Če imate priložnost izbirati med zasneženim prečenjem ali kopnim, vam priporočam zasneženo. Sneg je prekril vse bližnjice, ki so nastale čez čas; luknjice v granitu, ki jih za sabo puščajo dereze. Tako je potrebno več potrpežljivosti in iznajdljivosti. Skalni rogljiči, ki se jih tukaj izdatno uporablja, so bili s svežim snegom poledeneli.

Zaključek

Območje okrog Chamonixa ponuja res pestro izbiro aktivnosti. Kljub temu, da sva se midva omejila zgolj na majhno območje, sva imela kljub slabemu vremenu kaj za početi. Zaradi vremena nisva izbirala celodnevnih, nekoliko težjih tur, kar je bil na začetku tudi najin namen. Navkljub skoraj vsakodnevnemu popoldanskemu poslabšanju sva izkoristila luknje lepega vremena. V tem času se je v najini malha nabrala lepa množica smeri, ter predvsem novih izkušenj, ki bodo služile za naslednje podvige.